(angl. Focusing Orientated Therapy) je sočuten, odnosen in na klienta usmerjen terapevtski proces. Vstopna točka v terapiji je telo, kot ga doživljamo od znotraj. Terapijo usmerja občutena zaznava, ki jo ima telo v zvezi z določeno življenjsko situacijo. Občutena zaznava povezuje območje zavestnega in nezavednega, dogajanje na zaznavni, vedenjski, čustveni in miselni ravni, naše pretekle izkušnje in poti razrešitev, do katerih ne bi mogli priti le z analitičnim mišljenjem in razumevanjem.

Terapija s fokusingom posamezniku omogoča stik in vztrajanje z občuteno zaznavo, še posebno kadar jo je težko ubesediti ali celovito razumeti. Do terapevtske spremembe navadno vodi sosledje majhnih korakov, ki jih usmerja občutena zaznava. Terapevt posameznika spremlja, ko varno in v sebi prilagojeni meri ohranja stik s svojo občuteno zaznavo. To pomeni, da ni tako blizu, da bi ga občutja preplavila, in ne tako oddaljen, da jih ne bi zaznaval ali bi jih dojemal samo z razumom, ampak ravno na pravi razdalji, da se občutena zaznava naposled spremeni in odpira nove izbire in priložnosti. To pogosto prinese sprostitev na telesni ravni ter nov pomen in smisel v zavedanju. Po terapiji klienti opažajo, da se je nekaj spremenilo ali da so v odnosu do določene (težavne) življenjske situacije postali drugačni, tudi če se ta sama po sebi ni spremenila. Počutijo se svobodnejše in imajo več moči za korak v življenje.

Terapijo s fokusingom lahko izvajajo psihoterapevti, ki so zaključili izobraževanje iz psihoterapije in nato še izobraževanje iz fokusinga za terapevte (angl. Focusing Orientated Therapy).