Sprememba se lahko zgodi na dva načina. Prva pot je znana: če želimo nekaj spremeniti, moramo za to nekaj narediti. V tem primeru živimo po načelu vzrok – posledica, na osnovi tega, kar že vemo, mislimo in čutimo. Pri tem pogosto ugotovimo, da se vrtimo v krogu.

Druga pot, ki jo odkriva fokusing, le ustvarja pogoje, ki omogočajo spremembo, pri čemer sta tok in spreminjanje povsem naraven proces. Če se nekaj ne spreminja, spremembe ne moremo izsiliti.

Ko fokusiramo, usmerjamo pozornost na kompleksno, neoblikovano telesno občutje, ki leži na meji razumskega, a ne izven telesnega zavedanja in v sebi nosi celovitost izkušnje. S spoštovanjem, pozornostjo, dopuščanjem, potrpežljivostjo in odprtostjo za nove korake soustvarjamo možnost za nastanek nečesa povsem novega, izvirnega, drugačnega in celovitega. V našem zavedanju se lahko pojavi sveža, živa, »prava« beseda, podoba, gib, spomin, razumevanje, nova ideja ali korak za (raz)rešitev določene življenjske situacije. Tako pride do spremembe v našem bivanju.